Categories
Nekategorizirano

Modrotiskarstvo na Slovenskem

UVOD

Obdobje modrotiskarstva se je na Slovenskem začelo v 19. in trajalo do vključno začetka 20. stoletja. Obrt se je pojavila v večjih mestih, trških manufakturah in tovarniških obratih ter manjših, vaških, obrtniških delavnicah.

Modrotisk (na splošno) je vrsta negativnega tiska, pri katerem je svetel vzorec na temni osnovi in se tako razlikuje od pozitivnega tiska, kjer je temen vzorec na svetli osnovi. Želeni vzorec se pridobi na dva načina: pri prvem se najprej natisne vzorec z rezervno tehniko in nato modro pobarva blago, pri drugem pa se najprej temnomodro barva osnova, nato pa natisne svetel vzorec.

Slika 1: Modrotiskano blago
Slika 1: Modrotiskano blago

JEDRO

Raziskave modrotiskarstva na Slovenskem so zelo skromne. Poznane se le krajše študije o barvarski obrti v Škofji Loki ob koncu 18. in v začetku 19. st ter na področju Tržiča in Kranja v 19.st. Nekateri obrati s starejšo barvarsko tradicijo so propadli v dobrem polstoletju (Tržič, Škofja Loka), ostale, nekatere večje, večinoma pa manjše barvarne in modrotiskarne pa so delovale le nekaj desetletij (Mozirje, Vitanje), proti koncu 19. ali pa na prehodu v 20. st.

Izdelki večjih obrtništev so bili namenjeni tudi tujim in ne samo domačim kupcem, ostali kmečki, vaški barvarji pa so barvali blago predvsem za bližnje kupce. V začetku so se večinoma barvala ženska vrhnja oblačila – krila, predpasniki, kasneje pa tudi vedno bolj domača platna. V 2. polovici 19. st. se je uporaba modrovine razširila tudi na delovna oblačil, katerih prednost je bila predvsem v tem, da so prekrila umazanijo.

Takrat so žene iz Savinjske doline nosile modrotiskano jakno, na Štajerskem modre predpasnike, v Horjulu prav tako, V Slovenskih goricah krila iz domačega platna itd., kar kaže na to, da se je modrotiskarska obrt pojavljala na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in na Dolenjskem. Obrt modrotiska pa se ni končala le pri oblačilih, proti koncu 19.st. so predvsem premožnejši pregrinjali postelje s modrimi pregrinjali. V tistem času se je prav tako začelo ročno barvano blago, potiskano domače platno, bombažno blago zamenjevati z industrijsko izdelanim modrim blagom, kar je bilo seveda cenejše in hitreje proizvedeno. Vendar kljub propadu barvarskih in modrotiskarskih delavnic zaradi na novo prisotne konkurence, je bilo modro tiskano blago priljubljeno tudi v 20. stoletju.

Slika 2: Žena oblečena v modrotiskano krilo
Slika 2: Žena oblečena v modrotiskano krilo

Za modrotiskarsko tehniko so bili potrebni modeli za modrotisk. Za prvi način barvanja blaga je bil potreben še rezervni tisk, s katerim se je na tkanino nanesla rezerva – snov, ki pri barvanju onemogoča dostop modre barve na tkanino. Tako se blago ni obarvalo na mestih, kjer je bila nanesena rezerva, kar se kasneje odstrani in dobi vzorec.

Delovni proces je vključeval likanje in monganje platna (ožemanje blaga z napravo monga), tiskanje z rezervno tehniko, sušenje, barvanje v indigo kopeli, namakanje v blagi kislinski raztopini, kjer se je odstranila rezerva, izpiranje v čisti vodi, škrobljenje, ponovno sušenje in monganje.

Modele so, za slovenski prostor, izdelovali modelorezci ali modlarji nemškega in češkega porekla. Modeli so bili lahko leseni, kovinski ali pa kombinacija obeh materialov. Značilni motivi so bili večinoma rastlinski elementi. Danes je večina modelov, natančneje 147 kosov, hranjeno v zbirki Modelov za modrotisk na Slovenskem, v Slovenskem etnografskem muzeju.

Slika 3: Model za modrotisk
Slika 3: Model za modrotisk

ZAKLJUČEK

Tako kot v nekaterih severnejših državah, ima modrotisk pomembno tradicijo tudi na Slovenskem. Slovenske delavnice so delovale pod vplivom Avstrije in Češke, kar dokazujejo podobni vzorci in postopki izdelave. To področje je v takratnem času stopilo v stik z novejšo tehniko in novim, priljubljenim načinom oblačenja. Kmalu se je modrovina asimilirala tudi v narodno nošo in postala del tradicionalne slovenske kulture. Kljub temu, da je v 20. st. proizvodnja zamrla, predstavlja zanimivo, še ne popolnoma razkrito, obdobje predelave tekstila v Sloveniji.

SUMMARY

The period of blue printing in Slovenia began in the 19th century and lasted until the beginning of the 20th century. The craft appeared in larger cities, market manufactories and factory plants, and smaller, village, craft workshops.

Blue printing (in general) is a type of negative printing where the light pattern is on a dark base and so differs from positive printing where the dark pattern is on a light base. The desired pattern is obtained in two ways: in the first, the pattern is first printed with the backup technique and then the fabric is dyed blue, and in the second, the base colour is first navy blue, and then a light pattern is printed.

Necessary for printing were models often with stylized plant elements or floral ornaments. The models were carved from wood, metal, or a combination of both.

In the beginning, women’s outerwear was mostly dyed – skirts and aprons. Later in the second half of the 19th century the use of blue printed clothes has also spread to workwear.

Even though the production died out in the 20th century, it was still an interesting period of textile processing in Slovenia.

BESEDILNI VIRI

MAKAROVIČ, Marija. 2020. Modrotisk na Slovenskem. Slovenski etnografski muzej, 2011 [Citirano 6.12.202; 18:03].
Dostopno na spletnem naslovu: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_42_43_makarovic_modrotisk_0.pdf

Modrotisk. 2020. Wikipedia. [Citirano 6.12.2020; 16:10].
Dostopno na spletnem naslovu: https://sk.wikipedia.org/wiki/Modrotla%C4%8D

Modrotisk. 2020. Wikipedia. [Citirano 6.12.2020; 16:22].
Dostopno na spletnem naslovu: https://de.wikipedia.org/wiki/Blaudruck

DULAR, Andrej. 2020. Modeli za modrotisk. Slovenski etnografski muzej, 2000. [Citirano 15.12.2020; 16:22].
Dostopno na spletnem naslovu: https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/modeli-za-modrotisk

KOGEJ RUS, Sonja. 2020. Andrej Dular: Modeli za modrotisk. Slovenski etnografski muzej, 2000. [Citirano 15.12.2020; 16:37] Dostopno na spletnem naslovu: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_11_kogej_andrej.pdf

ŽAGAR, Janja. 2020. V podobe ujeti indigo. Slovenski etnografski muzej, 2000. [Citirano 13.12.2020; 17:15] Dostopno na spletnem naslovu: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/zagar_v.pdf

SLIKOVNI VIRI

Slika 1: Modrotiskano blago. 2020. [splet]. [Citirano 10.12.2020; 18:00]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.revivo.si/media/SlikeIT/cianotipija2.jpg

Slika 2: Žena oblečena v modrotiskano krilo. 2011. [splet]. [Citirano 10.12.2020; 18:32]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-FGJBN2TF

Slika 3: Model za modrotisk. 2002. [splet]. [Citirano 11.12.2020; 16:43]. Dostopno na spletnem naslovu: https://i.pinimg.com/originals/53/f3/de/53f3de12b91edee0c5bf69ce20aacd8e.jpg